TEMPERATURNI PRAGOVI

Temperaturni prag je podan z dnevom, v katerem se srednja dnevna temperatura, ki je pred tem datumom ves čas nižja od temperature praga, ki ga izberemo, dvigne nad temperaturo praga. Podan je tudi v obratnem smislu: torej z dnevom, ko se srednja dnevna temperatura, ki je bila pred tem datumom ves čas nad temperaturo praga, spusti pod njo. Temperaturni pragi se uporabljajo v agrometeorologiji za opis klimatoloških razmer v funkciji rastnih razmer za razne kulturne rastline. Predpostavlja enakomerno spreminjanje temperature s časom. Pomeni le povprečne, okvirne vrednosti.

 

Spomladanski temperaturni prag 5°C označuje začetek vegetacije trave, prag 10°C pa začetek vegetacije drevja. V jeseni, ko temperatura pada, oba praga predstavljata konec vegetacijske dobe. V toplih zimah lahko trava v toplih obdobjih ozeleni. 

• T pod in T nad: srednji mesečni temperaturi zaporednih mesecev, med katerima leži temperaturni prag.   
• Spomladi d prištejemo 15. v tistem mesecu, ko je temperatura še pod pragom, jeseni odštejemo od 15. v tistem mesecu, ko temperatura pade pod prag.

SPOMLADI:
T pod: srednja mesečna temperatura meseca, ki je še hladnejši od T praga.
T nad: srednja mesečna temperatura meseca, ki je že toplejši od T praga.

JESENI 

T nad: srednja mesečna temperatura meseca, ki je še toplejši od T praga.

T pod: srednja mesečna temperatura meseca, ki je že hladnejši od T praga.

PRIMER:

Povprečna mesečna temperatura zraka na postaji Godnje v obdobju 1961-1990

Vir podatkov: Arso

Temperaturni prag je 10°C

SPOMLADI
Vrednost d prištejemo 15. dnevu v tistem mesecu, ko je povprečna temperatura še pod temperaturo praga. V primeru Godenj je to 15. april.Torej je datum, ki smo ga iskali 16. april.
 

JESENI
Vrednost d odštejemo od 15. dneva v tistem mesecu, ko povprečna temperatura pade pot temperaturo praga. V primeru Godenj je to 15. november, torej
je datum, ki smo ga iskali 23. oktober.

NAVIDEZNO DNEVNO IN LETNO GIBANJE SONCA (glede na horizont)

KÖPPEN KLIMATSKA KLASIFIKACIJA

 PRVA ČRKA: KLIMATSKA SKUPINA

A          TROPSKA KLIMA

• Povprečna temperatura najhladnejšega meseca >18°C.

B          SUHA KLIMA

•  Letna količina padavin je manjša od potencialne evapotranspiracije, ni pogojev za rast drevja.

C          ZMERNO TOPLA KLIMA

•  Povprečna temperatura najhladnejšega meseca je med -3 °C in +18 °C.

D          HLADNA (KONTINENTALNA) KLIMA - Borealna, subpolarna, snežno gozdna

• Povprečna temperatura najtoplejšega meseca je nad 10 °C.
• Povprečna temperatura najhladnejšega meseca je pod -3 °C.

E          POLARNA KLIMA

• Povprečna temperatura najtoplejšega meseca je pod 10 °C.

H          GORSKA KLIMA (Nad zgornjo drevesno mejo, nad 1500 metri)

DRUGA ČRKA: oznaka vlažnosti; pojav in čas sušne dobe (členitev na podskupine in tipe)

f           vlažno 

• Enakomerna razporeditev padavin, ni sušne dobe, za tropska podnebja velja, da najsušnejšimesec nima manj kor 60 mm padavin.

w          suha doba pozimi 

• Najsušnejšimesec pod 60 mm padavin.

s          suha doba poleti 

• Najsušnejšimesec ima pod 60 mm padavin.

TRETJA ČRKA STOPNJA SUŠE ALI MRAZA: Se pojavi samo pri dveh tipih, pri ostalih tipih tretje črke ni.

B   SUHA KLIMA je lahko:

• S          KLIMA STEPE
• W        PUŠČAVSKA KLIMA (T>RR)

E   POLARNA KLIMA je lahko:

• T          KLIMA TUNDRE
• F          KLIMA VEČNEGA LEDU

ČETRTA ČRKA: Opis temperaturnih razmer (delitev na tipe)

C oz. D KLIMA imata lahko temperaturni režim:

• a          vroče podnebje 
• Povprečna temperatura najtoplejšega meseca je nad 22 °C.

• b          toplo poletje 
• Povprečna temperatura najtoplejšega meseca je pod 22 °C, vsaj štirje meseci s temperaturo nad 10 °C.

• c          sveže poletje
• 1 do 3 meseci s povprečno temperaturo nad 10 °C, najtoplejši mesec hladnejši od 22 °C, najhladnejši mesec je toplejši od -38 °C.

• d          zelo mrzla zima
• Povprečna temperatura najhladnejšega meseca je pod -38 °C.

B   SUHA KLIMA ima lahko temperaturni režim

• h          vroče
• Povprečna letna temperatura je nad 18 °C (za razred B).

• k          hladno
• Povprečna letna temperatura pod 18 °C (za razred B).

PETA ČRKA: Ekstremi

x          mnogo padavin v začetku poletja
x’        padavine v vseh mesecih, redke in močne
x’’       dva maksimuma padavin (zgodaj poleti in kasno jeseni)

TROPSKA PODNEBJA - A

Af – TROPSKO VLAŽNO PODNEBJE

• VSE LETO T > 18 °C
• NAJSUŠNJEŠI MESEC > 60 mm PADAVIN
• STALNO VISOKE TEMPERATURE
• ENAKA DOLŽINA DNEVA IN NOČI
• TEMPERATURNA AMPLITUDA NAJVEČ 2 –3 °C
• VELIKA STOPNJA OBLAČNOSTI IN VISOKA VLAGA VSE LETO
• Območje Amazonke, Kongova kotlina, V obala Srednje Amerike, V obala Brazilije,
  Filipini, V obala Madagaskarja, V Indija, J Bangladeš, Malezija, Indonezija

Klimadiagrami za tropsko vlažno podnebje (Af).

Am – MONSUNSKO PODNEBJE

• POVPREČNE MESEČNE TEMPERATURE > 18°C
• VSAJ 1 MESEC < 60 mm PADAVIN, vendar skupna letna količina padavin je večja kot:        25 x (100 –n); pri čemer je n količina padavin v najbolj sušnem mesecu).
• ZELO IZRAZITA DEŽEVNA DOBA-MONSUN. V tej pade toliko padavin, da bujna vegetacija lahko črpa v tleh shranjeno vodo v sušni dobi. Tu še uspeva tropski (monsunski) gozd.
• ZELO KRATKO ZIMSKO SUŠNO OBDOBJE
• NAJBOLJ VROČE TIK PREDEN NASTOPI MONSUN
• 1500 –4000 mm PADAVIN LETNO
• Območje Bangladeša, Šri Lanke, obale JZ Indije, Mjanmar, SV del Avstralije (Cairns), JZ Afrika, Gvajana, Surinam, Francoska Gvajana, deli SV in JV Brazilije, Bahami, Floride (Miami)

Klimadiagram za monsunsko podnebje (Am)

 Aw – SAVANSKO PODNEBJE S SUŠNO DOBO POZIMI

• POVPREČNE MESEČNE TEMPERATURE > 18 °C;
• VEČKOT 2 MESECA PREJMETA < 60 mm PADAVIN;
• Sušna doba je v “zimski”polovici leta
• Letna količina padavin je manjša od 25 * (100 –n)
• OBLIKUJE SE SUŠNA IN DEŽEVNA DOBA
• Območje S in V Indije, notranjost Mjanmara, Indokitajski polotok, S Avstralija, obrobje Kongove kotiline, J in Z del osrednje Afrike, del Venezuele, del Brazilije, skrajni J Floride, Karibsko otočje 

Klimadiagram za savansko podnebje s sušno dobo pozimi (Aw).

As – SAVANSKO PODNEBJE S SUŠNO DOBO POLETI

• POVPREČNE MESEČNE TEMPERATURE > 18 °C ;
• VEČKOT 2 MESECA PREJMETA < 60 mm PADAVIN;
• Sušna doba je v “poletni“polovici leta”.
• Letna količina padavin je manjša od 25 * (100 –n)
• OBLIKUJE SE SUŠNA IN DEŽEVNA DOBA
• Območje Havajev, SV Brazilija

Klimadiagram za savansko podnebje s sušno dobo poleti (As).

SUHA PODNEBJA - B

BWh – TOPLO PUŠČAVSKO PODNEBJE

• IZHLAPEVANJE VEČJE OD KOLIČINE PADAVIN,
• POVPREČNA LETNA TEMPERATURA JE VIŠJA OD 18 °C, ZMRZALI NI ALI PA JE REDKA,
• ZNAČILNA IZRAZITA SUŠNOST, NIZKA RELATIVNA IN ABOSLUTNA VLAŽNOST, PADAVIN JE ZELO MALO IN SO NEZANESLJIVE,
• VISOKE DNEVNE TEMPERATURE,
• MOČNI VETROVI
• Območje S Mehike, JZ ZDA, S Afrika, J in Z Afrika, Saudska Arabija, Iran, Indija, osrednja in Z Avstralija, puščave: Sahara, Kalahari, Tarimska kotlina, ...

Klimadiagram za toplo puščavsko podnebje (BWh).

BWk – HLADNO PUŠČAVSKO PODNEBJE

• POTENCIALNO IZHLAPEVANJE VEČJE OD KOLIČINE PADAVIN,
• POVPREČNA LETNA TEMPERATURA NIŽJA OD 18 °C, ZMRZAL POZIMI,
• ZNAČILNA IZRAZITA SUŠNOST, NIZKA RELATIVNA IN ABOSLUTNA VLAŽNOST, PADAVIN JE ZELO MALO IN SO NEZANESLJIVE,
• VISOKE DNEVNE AMPLITUDE,
• MOČNI VETROVI;
• Območje od Kaspijskega jezera do S Kitajske in Mongolije, deli J Južne Afrike, puščave: Turkmenistan, Gobi, Takla Mamakan

 OSTALO KMALU