TOPOKLIMATSKE ZNAČILNOSTI SLOVENIJE

Osnovne topoklimatske enote so posledica razlik v nadmorski višini in konkavnosti oziroma konveksnosti površja.

BELA KRAJINA

Zmerno celinsko subpanonsko podnebje JV Slovenije. Pomembna je odprtost proti vzhodu (Panonska nižina) in nizka nadmorska višina (150-300 m). Kotlina leži ob orografski pregradi, Visokih dinarskih planot, zato lahko govorimo o prepletu mediteranskih padavinskih in celinskih temperaturnih vplivov (relief, naklon, višinska pasovitost, ekspozicija, raba tal).

1. TOPOKLIMA RAVNIKA IN DOLINE KOLPE - Nizka nadmorska višina (do 200 m) in konkavnost pomeni visoke temperature, slaba razgibanost pa dobro osončenost. Temperaturni obrati prinesejo vlažnost, meglo, pozebo in slano. Gozdne površine imajo bolj blage klimatske razmere. Metlika in Črnomelj izstopata z mestno klimo.
2. TOPOKLIMA OBRONKOV POLJANSKE IN MIRNE GORE, ROGA IN GORJANCEV TER HOLMAV NA RAVNIKU - Lahko enačimo s termalnim pasom, ki sega nekje do 450 m. n. v. Značilne so nižje minimalne temperature. Južna eksponirana pobočja imajo kvalitetno vinogradniško lego (indikator termalnega pasu). 
3. TOPOKLIMA HRIBOVITEGA OBODA - Temperature padajo zaradi nadmorske višine, večja namočenost in trajanje snežne odeje. Sega do višine 1000 m. Zaradi velikega razpona jo delimo na topoklimo nižjega (do 700 m) in višjega hribovja.

ISTRA

Je pod vplivom zahodne zračne cirkulacije. V hladni polovici leta je pod vplivom Atlantika - vir toplote in vlage. Bližina Jadranskega morja oziroma Sredozemlja blaži vpliv Afrike (mile zime in vroča poletja). Iz celinskega dela, skozi Alpsko-Dinarsko pregrado, prihaja hladen zrak oziroma burja, ki niža temperature in povzroča pozebe. Nižje temperature in večja namočenost za razliko od ostalih delov Istre: Podgorski in Rakitniški kras, Slovenska Čičarija, Slavnik

• NIVO OBSEVANJA - Normalno osončenje obalnega pasu slovenske Istre. Površje je razgibano, razlika v ekspoziciji. Klifi: poleg orientacije in naklona, ki veča vplv Sonca, posredujejo še zračni tokovi, ki ustvarjajo privetrja in zavetrjater velike amplitude.
• KONKAVNOST - Doline rek s pojavom inverzije. Obalne ravnice so manj konkavne, bolj izrazito konkavne so globje in ožje doline v zgornjem in srednjem delu Istre.
• KONVEKSNOST - Prevetrenost izstopajočih vrhov, hrbtov; predvsem burja in deformirane krošnje.
• VLAGA TAL - Obalne ravnice z pojavom izhlapevanja: soline, mokrišča (Škocjanski zatok, Fiesa); visoka talna voda.
• ZRAČNI TOKOVI - Odvisni so od usmerjenosti dolin oziroma pobočij. Najbolj pogosta burja (SV) in jug (JV). Najbolj izpostavljen je osrednji del Tržaškega zaliva, kjer se pojavljata maestral in tranmontana. 

GORENJSKA (KAMNIŠKA BISTRICA)

Izhaja iz prehoda iz obsežne ravnine Ljubljanske kotline (jedro) v gorska in hribovita območja na obrobju. V slovenski podnebni klasifikaciji je to kombinacija zmerno toplega vlažnega ter podnebja nižjega in višjega gorskega sveta. Topoklimatske značilnosti: ekspozicija, naklon, vegetacija in raba tal. 

1. TOPOKLIMA VIŠJEGA GORSKEGA SVETA - Kamniško-Savinjske Alpe nad gozdno mejo, ki sega do višine 1700-1800 m. Značilna je velika namočenost, visoka in dolgotrajna snežna odeja (približno 4 meseci) ter dobra prevetrenost. Osončenost je dvorezna. Posebna topoklima grebenov, vrhov z deformiranimi krošnjami zaradi vetra, kraško-ledeniške kotanje s temperaturnimi obrati ter travišča in grmišča. Razlika v ogretosti tal je ob goloti ali poraščenosti ter pozidanosti površja.
2. TOPOKLIMA NIŽJEGA GORSKEGA SVETA - Pod gozdno mejo ležeči del oziroma prehod Kamniškobistriškega polja v gričevnato/hribovito predgorje Kamniško-Savinjskih Alp. Ta enota ima višje temperature zaradi nižje lege ter manjšo/krajšo snežno odejo. Potek grebenov V-Z in vrezanost dolin - razlika v osončenosti S in J pobočij. V enoti prevladuje normalna osončenost. Dolina Kamniške Bistrice z dolinami Črne, Bistričice, Korošice, zaradi stekanja hladnega zraka možni temperaturni obrati. Raba tal - razlika v ogretosti GOZD-KMETIJSKE POVRŠINE-POZIDAVA
• Ločimo
• Topoklimo mest (Kamnik)
• Topoklima preostalih gosteje pozidanih površin (Strahavica)
• Topoklima razpršenih pozidanih površin